Raziskave

NUTRI-PROTECT - Prehrana otrok in odraslih kot zaščitni dejavnik ali dejavnik zdravstvenih tveganj

Prehrana lahko pozitivno ali negativno vpliva na zdravje v celotnem življenjskem obdobju, še posebej pa v obdobju programiranja zdravja, v zgodnjem življenjskem obdobju. Ključni znanstveni izzivi projekta NUTRI-PROTECT so zato proučevanje vplivov prehrane v zgodnjem življenjskem obdobju na rast in zdravje otrok in zbiranje epidemioloških podatkov o vnosu hranil pri odraslih ter proučevanje povezav prehrane z različnimi kazalniki zdravstvenega stanja. Projekt sestavljata dva stebra:

– prehrana otrok, ki je nadaljevanje raziskave »Moje mleko« (»Moje-mleko-2«),


 – prehrana odraslih, ki se navezuje na nacionalno prehransko raziskavo EU Menu Slovenija.


OSEBNA IZKAZNICA PROJEKTA:

Šifra projekta:          L3-8213
Tip Projekta:            Aplikativni projekt
Trajanje projekta:    2017-2020
Naslov projekta:      Prehrana otrok in odraslih kot zaščitni dejavnik ali dejavnik zdravstvenih tveganj
So-financerja:          Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS)
                                    Ministrstvo za zdravje RS
Izvajalci:                    Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (UL BF)
                                    Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC)
                                    Inštitut za nutricionistiko (NUTRIS)
                                    Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
Vodja projekta:        prof. dr. Irena Rogelj, univ. dipl. inž. živil. tehnol.
RAZISKOVALCI
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
prof. dr. Irena Rogelj, univ. dipl. inž. živil. tehnol. – vodja projekta; znan. svet. dr. Bojana Bogovič Matijašić, univ. dipl. inž. živil. tehnol.; doc. dr. Andreja Čanžek Majhenič, univ. dipl. inž. živil. tehnol.; prof. dr. Katarina Košmelj, univ. dipl. mat.; izr. prof. dr. Blaž Stres, univ. dipl. mikrobiol.; izr. prof. dr. Petra Golja, univ. dipl. biol.; asist. dr. Tatjana Robič Pikel, univ. dipl. biol., prof. biol.; Tanja Obermajer, univ. dipl. biol.; Diana Paveljšek, univ. dipl. inž. živil. tehnol. – mlada raziskovalka; Robert Šket, univ. dipl. mikrobiol. – mladi raziskovalec

Univerzitetni klinični center Ljubljana

prof. dr. Rok Orel, dr. med.; prof. dr. Nataša Fidler Mis, univ. dipl. inž. živil. tehnol.; prof. dr. Darja Paro Panjan, dr. med.; dr. Evgen Benedik, univ. dipl. inž. živil. tehnol.; asist. dr. Aneta Soltirovska Šalamon, dr. med.; doc. dr. Katja Zaletel, dr. med.; izr. prof. dr. Simona Gaberšček, dr. med.; dr. Petra Kolenc Peitl mag. farm.; Adrijana Oblak, spec. med. biokem.; prof. dr. Joško Osredkar, mag. farm.; Vera Troha Poljančič, laboratorijski tehnik; Teja Fabjan, univ. dipl. bioteh. – mlada raziskovalka; Kristina Kumer, univ. dipl. bioteh. – mlada raziskovalka

Inštitut za nutricionistiko
prof. dr. Igor Pravst, univ. dipl. kem. – vodja stebra B (odrasli); doc. dr. Anita Kušar, univ. dipl. inž. živil. tehnol.; doc. dr. Katja Žmitek, univ. dipl. kem.; dr. Krista Miklavec, mag. inž. preh.; Živa Lavriša, univ. dipl. inž. živil. tehnol. – mlada raziskovalka; Nina Zupanič, mag.– mlada raziskovalka; Maša Hribar, mag. inž. preh.

Nacionalni inštitut za javno zdravje
prof. dr. Ivan Eržen, dr. med.; dr. Urška Blaznik, univ. dipl. kem.; izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič, univ. dipl. inž. živil. tehnol.; Metka Zaletel, univ. dipl. mat.; dr. Matej Gregorič, univ. dipl. san. ing


Zakaj in kaj bomo proučevali?


STEBER A - PREHRANA OTROK (»Moje-mleko-2«)

Navkljub intenzivnim raziskavam, ki so osredotočene na prehrano in črevesno mikrobioto, so zelo redke študije, ki sledijo povezavam med zgodnjo prehrano, začetno črevesno mikrobioto in razvojem otrok preko daljšega časovnega obdobja. V letih 2010 do 2013 smo v Sloveniji izvedli študijo ''Moje-mleko'', v kateri smo poleg proučevanja mikrobiote in maščobno-kislinske sestave materinega mleka ter začetnega razvoja črevesne mikrobiote dojenih otrok, spremljali tudi prehrano nosečnic in doječih mater, koncentracijo vitamina D v njihovem serumu ter mineralno kostno gostoto mater in njihovih otrok. Izvedli smo antropometrične meritve otrok tekom njihovega prvega leta starosti. V raziskavo »Moje-mleko-2« bomo povabili vse otroke (N=162), ki so zaključili raziskavo »Moje-mleko«. Prvi korak predlagane študije bo ovrednotenje prehranskega statusa otrok, vključno s telesno zgradbo (kostna gostota, % maščobnega in mišičnega tkiva), kazalnikov zdravstvenega stanja (krvni tlak, holesterol v krvi, pogostost in resnost infekcij) in fekalne mikrobiote otrok, ki bodo v letih 2017/2018 stari 6−7 let. Pridobljeni podatki in rezultati študij ''Moje-mleko'' in »Moje-mleko-2« bodo omogočili izpeljavo prospektivne kohortne študije o učinkih zgodnje prehrane in različnih dejavnikov matere in otroka tekom prvega leta starosti na zdravje in razvojni status otrok pri starosti 6−7 let.

STEBER B - PREHRANA ODRASLIH (NUTRIHEALTH)

Prehranske navade odraslih v Sloveniji so v dveh raziskavah proučevali pred približno 10 in 20 leti. Nobena od raziskav ni vključevala raziskovanja vnosa mikrohranil. Da bi pridobili nove podatke o vnosu hranil pri odraslih, se je začela izvajati nova nacionalna raziskava – EU Menu Slovenija (SI.Menu 2017), s katero bo predlagana raziskava tesno povezana. Projekt EU Menu Slovenija (http://www.nijz.si/sl/eu-menu-slovenija) se je začel na pobudo Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) z namenom vpeljave standardiziranega pristopa k zbiranju podatkov o zaužitih količinah živil na individualnem nivoju, pri različnih populacijskih skupinah, v državah EU. Medtem, ko metodologija EU Menu omogoča oceno vnosov energije in makrohranil, je prehranski status za številna mikrohranila mogoče določiti le z raziskovanjem bioloških vzorcev, npr. krvi in urina. V okviru projekta bomo izvedli presečno raziskavo na odraslih, vključenih v raziskavo EU Menu Slovenija, poimenovali pa smo jo "Prehrana odraslih kot zaščitni dejavnik ali dejavnik zdravstvenih tveganj" (NUTRIHEALTH). Poleg standardnih metod ocenjevanja prehranskega vnosa hranil z validiranimi vprašalniki bomo pri sodelujočih spremljali tudi biomarkerje za oceno statusa ključnih mikrohranil, vključno z vitaminom D, folatom, vitaminom B12, jodom in železom. Poleg tega bomo proučevali epidemiologijo nekaterih, s prehrano povezanih bolezni v Sloveniji, s poudarkom na telesni sestavi in različnih merljivih kazalnikih zdravstvenega stanja (npr. telesna masa, višina, indeks telesne mase, delež vode v telesu, mišična masa, delež telesnega maščevja, delovanje in bolezni ščitnice). Več o stebru B projekta NUTRI-PROTECT (t.j. o raziskavi NUTRIHEALTH) si lahko preberete na spletni strani http://www.nutris.org/nutrihealth.


Cilji projekta

  • C1: Ovrednotiti prehranski status, kazalnike zdravstvenega stanja in fekalno mikrobioto pri otrocih, starih 6−7 let.
  • C2: Proučiti vpliv dejavnikov v zgodnjem življenju na poznejšo rast, prehranski status, zdravje in fekalno mikrobioto otrok, starih 6-7 let.
  • C3: Določiti prehranski status odraslih v Sloveniji s posebno osredotočenostjo na ženske v rodni dobi in na naraščajočo populacijo starejših odraslih.
  • C4: Proučiti epidemiologijo nekaterih bolezni v Sloveniji, povezanih s prehranskim statusom.
  • C5: Podpreti oblikovalce politik in priporočil z dokazi, potrebnimi za bodoče odločitve na področju zdravja in prehrane.

Izvedba projekta

Da bi zagotovili izvedljivost tega izrazito multidisciplinarnega aplikativnega projekta, smo delo organizirali v delovne sklope (DS):
  • DS1: Prehrana in razvoj otrok − prospektivna študija; vodja prof. dr. Irena Rogelj, UL BF
  • DS2: Prehrana in zdravje odraslih – presečna raziskava; vodja prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko
  • DS3: Metodološki sklop; vodja prof. dr. Joško Osredkar, UKC Ljubljana
  • DS4: Upravljanje s podatki in statistične analize; vodja prof. dr. Katarina Košmelj, UL BF
  • DS5: Diseminacija in implikacije za javno zdravje; vodja izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič, NIJZ
  • DS6: Organizacija in upravljanje projekta; vodja prof. dr. Irena Rogelj, UL BF

Raziskovalna skupina je interdisciplinarna (naši raziskovalci delujejo na področju medicine,  epidemiologije, javnega zdravja, prehrane, živilske kemije, živilske tehnologije, biologije, statistike), ter medinstitucionalna, kar zagotavlja razpoložljivost in učinkovito izkoriščanje virov in opreme. Skupino sestavljajo raziskovalci iz petih programskih skupin, projekt pa je vsebinsko povezan s tremi raziskovalnimi projekti: s projektom ˝Moje-mleko˝, projektom EU Menu Slovenija (SI.Menu 2017, EFSA) in projektom EUthyroid (HORIZON2020).

Pomen projekta za razvoj in družbo


Rezultati predlaganega aplikativnega raziskovalnega projekta bodo prispevali k napredku raziskav na področju javnega zdravja in prehrane. Pričakujemo, da bodo rezultati dodatno pojasnili medsebojne interakcije znotraj osi prehrana v zgodnjem otroštvu – črevesna mikrobiota, rast in razvoj, ki še vedno niso v celoti raziskane. Pridobljene informacije in znanja bodo tudi odlična osnova za razvoj novih prehranskih smernic za otroke.

Predlagani projekt bo podal tudi epidemiološke podatke za odrasle prebivalce Slovenije, ki so nujno potrebni ne le za oblikovanje ustreznih politik, temveč tudi za načrtovanje nadaljnjih raziskav, ki bodo usmerjene v odkrivanje novih povezav med prehrano, zdravjem in razvojem kroničnih nenalezljivih bolezni. V Sloveniji praktično nimamo podatkov o prehranskem statusu prebivalcev glede mikrohranil. Predlagani projekt bo zato zagotovil nujno potrebne informacije o oskrbi prebivalstva z jodom, pa tudi o razširjenosti motenj ščitnice. Poleg tega bo projekt zagotovil rezultate o sezonskih spremembah v statusu vitamina D v našem geografskem območju. Glede na to, da status vitamina D pri materi vpliva na razvoj novorojenčka, pa tudi na potencialno tveganje za razvoj osteoporoze v kasnejšem življenjskem obdobju, se bomo osredotočiti predvsem na ženske v rodni dobi in starejše prebivalstvo.

Cilji projekta so skladni z Resolucijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 (Državni zbor, 15/07/2015), ki kot specifičen cilj navaja »periodične presečne raziskave kvalitativnega in kvantitativnega tipa, namenjene spremljanju statusa in trendov na področju prehranskih navad in prehranskih vnosov za posamezne populacijske skupine«. Med prioritetami je v Resoluciji navedeno tudi izobraževanje in usposabljanje. Predlagani projekt bo prispeval k boljši realizaciji navedenih področij, s tem pa prispeval k zmanjšanju tveganj za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni v Sloveniji.

Cilji projekta so v skladu tudi s slovensko Resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri«, priporočili WHO in akcijskega načrta »European Food and Nutrition Action Plan 2015-2020 (EU FNAP)«, ki navajajo, da so prehranski dejavniki najpomembnejši spremenljivi dejavniki, ki vplivajo na zdravje in kakovost življenja prebivalcev v vseh državah evropske skupnosti. Izpostavljeno je, da slaba prehranjenost, vključno s podhranjenostjo, pomanjkanjem mikrohranil in prekomerno telesno maso ter debelostjo, kot tudi s prehrano povezane kronične nenalezljive bolezni, predstavljajo velik družbeni in ekonomski strošek za posameznike, družine, skupnosti in vlade.