Raziskave

»Moje-mleko-2« Prehrana otrok kot zaščitni dejavnik ali dejavnik zdravstvenih tveganj

Raziskava »Moje-mleko-2« je nadaljevanje raziskav, ki so potekale v letih 2010 do 2013 v okviru raziskovalnega projekta z naslovom Vloga humanega mleka v razvoju črevesne mikrobiote dojenčka (ARRS J4-3606) – krajše »Moje-mleko«. V študijo je bilo vključenih 294 slovenskih nosečnic. Vse so sodelovale v raziskavi prehranskih navad, 185 udeleženk pa je bilo vključenih v poglobljeno študijo, v kateri smo poleg spremljanja prehrane nosečnic in doječih mater, proučevali mikrobioto in maščobno-kislinsko sestavo materinega mleka ter začetni razvoj črevesne mikrobiote dojenih otrok. Poleg tega smo merili koncentracijo vitamina D v serumu  mater, mineralno kostno gostoto mater in njihovih otrok ter izvedli antropometrične meritve mater in njihovih otrok do enega leta starosti. Poglobljeno študijo je zaključilo 162 prostovoljk in njihovih otrok.

Vse otroke (starše), ki so zaključili študijo "Moje-mleko", vljudno vabimo v nadaljevalno študijo »Moje-mleko-2«! Z veseljem vam sporočamo, da smo v letošnjem letu iz strani ARRS in MZ prejeli finančna sredstva za nadaljevanje izvajanja študije, ki smo jo poimenovali Moje-mleko-2. V študijo želimo vključiti vse, oz čim več parov "mama-otrok", ki ste že sodelovali v študiji Moje-mleko, saj nas zanima dolgoročen vpliv zgodnje prehrane in mikrobiote na zdravje otrok, sedaj ko vstopajo v šolo. Vse zainteresirane, ki vas zanima sodelovanje v nadaljevanju študije Moje-mleko-2, v okviru katere ne bo potrebno voditi prehranskega dnevnika, vas vabim k izpolnitvi spodnje prijavnice. Izpolnjena in oddana prijavnica pomeni, da vas bomo povabili na informativno predstavitev študije Moje-mleko-2, ki bo predvidoma januarja, potem pa se boste odločili, ali bi želeli sodelovati v študiji ali ne.

Prijava k raziskavi "Moje-mleko-2"

* Obvezna polja
Kratka pojasnila o raziskavi "Moje-mleko-2"


Pomembne ugotovitve raziskave »Moje-mleko«

  • nosečnice in doječe matere so v povprečju uživale premalo folata, vitamina D, joda, železa, cinka, dokozaheksaenojske kisline in prehranskih vlaknin ter preveč soli, prostega sladkorja in alkohola;
  • prirast teže in indeks telesne mase (ITM) otrok ob 1. letu starosti je bil značilno večji pri otrocih s krajšim časom dojenja;
  • novorojenčki mater z visokim nivojem serumskega 25-hidroksivitamina D so imeli višjo mineralno gostoto kosti ob rojstvu (p=0,001);
  • fekalna mikrobiota (FM) delno dojenih novorojenčkov se je razlikovala od fekalne mikrobiote izključno dojenih otrok;
  • zgodnji fenotipi otrok – višja teža in nižji ponderalni indeks ob prvem mesecu, so bili povezani z nižjimi deleži mikrobne skupine Bacteroides-Prevotella;
  • glavne spremembe, skupne večini otrok, ki smo jih opazili v FM preko obdobja prvih treh mesecev, so bile naraščanje deleža bifidobakterij, vendar pa raznolikost FM dojenčkov v prvih treh mesecih ni naraščala.

Namen in cilji raziskave »Moje-mleko-2«

Prehrana je lahko zaščitni dejavnik, ali pa dejavnik tveganja za razvoj vrste nenalezljivih bolezni, pri čemer je zaradi dolgoročnega vpliva še posebej pomembna prehrana v zgodnjem življenjskem obdobju. Različne študije so dokazale tesno povezavo med prehrano in življenjskim slogom matere in tveganjem za razvoj različnih kroničnih bolezni pri potomcih, kot so debelost, atopična obolenja, astma in ostale (Sausenthaler in sod., 2011; Netting, 2014; Grieger in sod., 2016). Javaid in sod. (2006) so odkrili, da imajo otroci mater z nizkim statusom vitamina D v pozni nosečnosti nižjo mineralno gostoto kosti (MGK) pri starosti 9 let. Poleg prehrane pa ima ključno vlogo v razvoju dojenčka tudi črevesna mikrobiota (ČM). Raziskave so na primer pokazale negativni vpliv slabo izoblikovanega, ‘’nezrelega’’ črevesnega mikrobioma pri 6-mesečnih otrocih na njihovo rast in prehranski status, mineralno kostno gostoto in metabolizem (Blanton in sod., 2016). Izziv za številne raziskovalne skupine ostaja vprašanje, ali so zgodnje razlike v sestavi ČM pri otrocih povezane tudi s presnovnimi ali sistemskimi težavami kasneje v življenju. Navkljub intenzivnim raziskavam v svetu, ki so osredotočene na prehrano in črevesno mikrobioto, so zelo redke študije, ki sledijo povezavam med zgodnjo prehrano, začetno črevesno mikrobioto in razvojem otrok preko daljšega časovnega obdobja.
Rezultati pridobljeni s projektom ''Moje-Mleko'' predstavljajo odlično izhodišče za izpeljavo prospektivne kohortne študije o učinkih zgodnje prehrane in različnih dejavnikov matere in otroka tekom prvega leta starosti na zdravje in razvojni status otrok, ki bodo v letih 2017/2019 stari 6-8 let.

Ključni namen raziskave je proučiti učinke prehrane v zgodnjem življenjskem obdobju ter nekaterih dejavnikov matere in otrok do 1 leta starosti, na rast in zdravje otrok pri 6-7 letih starosti.

Cilji raziskave

  • C1: Ovrednotenje prehranskega statusa (prehranski vnosi, antropometrija, telesna zgradba (kostna gostota, % maščobnega in mišičnega tkiva)), kazalnikov zdravstvenega stanja (krvni tlak, holesterol v krvi, pogostost in resnost infekcij) in fekalne mikrobiote pri otrocih starih 6-7 let.
  • C2:  Proučiti vpliv dejavnikov v zgodnjem življenju na poznejšo rast, prehranski status, zdravje in fekalno mikrobioto otrok starih 6-7 let. Dejavniki v zgodnjem življenju bodo definirani s strani matere (ITM pred nosečnostjo, pridobivanje teže med nosečnostjo, prehrana med nosečnostjo in dojenjem, maščobno-kislinska sestava materinega mleka in koncentracija vitamina D v krvnem serumu) in s strani novorojenčka (trajanje dojenja, terapije z antibiotiki, fekalna mikrobiota pri starosti treh mesecev, antropometrija in kostna mineralna gostota v neonatalnem obdobju).

Opis raziskave »Moje-mleko-2«

Udeleženci v raziskavi

V raziskavo bomo povabili vse otroke (starše), ki so zaključili poglobljen del raziskave »Moje-mleko« (N = 162), saj so bili v raziskavo vključeni samo donošeni (≥ 37 tednov nosečnosti, z normalno porodno težo), zdravi in dojeni otroci. Otroke bomo vključevali v raziskavo po pisni izjavi/privolitvi starša, da se strinja z vključitvijo otroka v raziskavo.

Potek raziskave

Starše (otroke), ki se bodo odzvali na vabilo za sodelovanje, bomo povabili na pripravljalni sestanek, na katerem bodo vodja projekta in raziskovalci kratko predstavili najpomembnejše rezultate študije »Moje-mleko«, nato pa podrobneje »nadaljevalno« raziskavo. Starši, pripravljeni vključiti svojega otroka v nadaljevalno študijo, bodo dobili v podpis dokument z opisom raziskave in izjavo o sodelovanju.

Otroci vključeni v raziskavo bodo vodeni pod šiframi, ki so jih prejeli v raziskavi »Moje-mleko«. Vsi zbrani podatki bodo shranjeni v centralno bazo podatkov, skupaj s podatki iz študije »Moje-Mleko«. Podatkovne zbirke ne bodo vsebovale razpoznavnih osebnih podatkov. Zapisi bodo šifrirani z lokalno ustvarjeno identifikacijsko številko.

Kaj in kako bomo merili – metode

Prehranski vnos otroka
bomo ocenili s standardno metodo, ki jo določajo smernice EFSA (EFSA, 2014). Oceno stanja prehranjenosti bomo izvedli na individualni ravni, s ponovljenim 24-h strukturiranim intervjujem o vnosu živil in računalniško podprtim osebnim/telefonskim intervjujem z dodatkom Splošnega vprašalnika in Vprašalnika o nagnjenosti uživanja živil (FPQ). Vrednotenje podatkov o vnosu hrane bomo izvedli s pomočjo programske opreme Odprta platforma za klinično prehrano (OPEN, http://opkp.si/; IJS), ki ima nadgradnjo za podporo 24 h-prehranskih dnevnikov v skladu z EFSA metodologijo »EU Menu«.

Rast, razvoj in zdravstveno stanje otrok bomo ocenjevali na osnovi zdravstvenega pregleda in podatkov pridobljenih iz zdravstvenih kartotek. Klinični pregled bo opravljen na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana s strani zdravnika specialista iz pediatrije in medicinske sestre ter bo vključeval oceno splošnega zdravstvenega stanja, antropometrične meritve, kvantitativni ultrazvok mineralne kostne gostote in merjenje krvnega tlaka. Kostna gostota bo izmerjena s pomočjo kvantitativnega ultrazvoka (Omnisense 7000P), ki je enostaven, neboleč postopek in udeleženca ne izpostavlja nevarnostnemu sevanju ter da podatke o kostni gostoti in kostni mikro-arhitekturi.

Mikrobioto blata otrok bomo analizirali z molekularnimi metodami. Vzorec blata zdravih otrok bodo starši prinesli na dan kliničnega pregleda na Pediatrični kliniki. Starši bodo prejeli kodirane sterilne vzorčne posodice z žličko, pritrjeno na pokrov, in navodila za vzorčenje ter shranjevanje blata do predaje zdravstvenemu osebju.

Etični vidiki raziskave

Raziskava bo potekala v skladu z načeli Helsinške deklaracije o biomedicinskih raziskavah na človeku in jo je odobrila Komisija za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje. Starši otrok vabljenih v raziskavo bodo seznanjeni, da lahko kadarkoli, brez navajanja razloga, prekinejo sodelovanje njihovega otroka v raziskavi. Staršem bomo izročili pisno gradivo z omenjenimi razlagami in jih nato prosili za zavestno in svobodno pisno privolitev k sodelovanju njihovih otrok v raziskavi in da lahko dobljene rezultate uporabimo v znanstvene namene.

Na področju zaščite osebnih podatkov bomo spoštovali pravico do zaupnosti osebnih podatkov in pravico, da lahko vsak starš pridobi informacijo o tem, kdo in za kakšen namen obdeluje osebne podatke njihovih otrok. Vsi podatki o preiskovancih in njihovem zdravstvenem stanju bodo varovani kot del zaupne medicinske dokumentacije po vseh z zakonom zahtevanih principih varovanja osebnih podatkov.

Pomen raziskave za znanost in družbo

Rezultati raziskave bodo prispevali k napredku raziskav na področju javnega zdravja in prehrane, saj medsebojne interakcije znotraj osi prehrana v zgodnjem otroštvu – črevesna mikrobiota – rast, razvoj in morebitne zdravstvene težave v kasnejšem življenju, še vedno niso v celoti raziskane. V okviru raziskave bomo pridobili veliko novih podatkov o prehranskih navadah, osnovni sestavi črevesne mikrobiote, zdravstvenem stanju ter pojavljanju določenih bolezni pri slovenskih otrocih. Menimo, da bodo rezultati naše raziskave prispevali k osnovanju primernejših prehranskih intervencij za preprečevanje/zdravljenje določenih kroničnih nenalezljivih bolezni in njihovih zapletov, vključno s prekomerno telesno težo in debelostjo. Pridobljene informacije in znanja bodo koristni tudi pri razvoju in oblikovanju novih prehranskih smernic za otroke.